Koruzne jedi

Naši anketiranci so nas spodbudili k raziskovanju starih jedi, njihovih imen, receptov in njihovi pripravi. Seveda nismo pozabili tudi na sodobne jedi. V starih časih so se zaradi pomanjkanja denarja in hrane na jedilniku večkrat znašle prav jedi iz koruzne moke, ki je bila takrat dosegljiva za vsak žep. Danes mnogi želijo zdravo in biohrano, zato so prav koruza in proizvodi iz nje zopet aktualni. Na območju občine sicer nismo odkrili bio pridelovalcev koruze, so nam pa na Mlinarstvu Rožman zagotovili, da odkupujejo žitarice in koruzo predvsem domačih pridelovalcev z minimalno uporabo bio škropiv. Na mlinu smo tudi nabavili moko in koruzni zdrob, s katerima smo potem eksperimentirali. Ja, prav smo zapisali, saj smo se dejansko šli eksperimentatorje. Po dobljenih receptih naših babic smo poskušali skuhati in pripraviti jedi iz naše preteklosti, obenem pa smo ustvarjali nove recepte.

Potem smo obiskali nekatere sodelujoče v našem popotovanju in jih intervjuvali ter povprašali tudi o jedeh in receptih.

Peke kruha se nismo lotili, saj smo za to raje poprosili strokovnjakinjo. V veliko pomoč nam je bila gospa Senekovič, ki nam je prikazala peko koruznega kruha in pripravila njegovo pokušino. Odgovorila nam je tudi na mnoga vprašanja o uporabi kruha skozi čas. Njeni odgovori so nam pojasnili marsikatero odprto vprašanje.

Velik prispevek k našemu delu je pridal tudi gospod Rožman, ki se še z veseljem spominja starih »dobrih« časov, ko je reka še poganjala mlinsko kolo in so kmetje vozili k njemu na mlin. Danes mlin še vedno obratuje, vendar na elektriko. V veselje nam je bilo poklepetati z njim. Prav tako smo pri njem kupili moko in zdrob za pripravo jedi. Tudi obiskovalci bodo lahko ob ogledu še nakupovali.

Prav posebno idejo pa nam je dala gospa Kolarič, ko smo jo obiskali v njeni čajnici. Povedali smo ji, da iščemo recepte za jedi iz koruze, ona pa nam je zaupala, da že dlje časa razmišlja o zaščiti recepta za koruzni »tamerli«, ki so ga omenjali tudi v anketi. Povedala nam je, da so včasih v teh krajih jedli mnogo koruznega tamerla ali močnika, kakor so ga tudi imenovali. Jed je bila nasitna, cenena pa še dobrega okusa, saj so jo oplemenitili z jabolki ali marmelado. Zaupala nam je še svoj skrivni recept, ki smo ga tudi preizkusili

Priprava jedi in recepti

V šolski kuhinji smo se potem lotili pripravljanja različnih jedi: od solate s koruzo, koruznega zdroba oz. »grisa«, rižote s koruzo, koruznih mafinov do koruznih žgancev. Za pripravo »tamerla« in koruznih cmokov smo poklicali na pomoč strokovnjaka in tako so ob njegovi pomoči nastale tri jedi, dve od teh sta naš lastni proizvod. Koruzno moko in zdrob smo nabavili pri Rožmanovih, ostale sestavine smo prispevali člani skupine in mentorici. Koruzne žgance smo kuhali pri naši zunanji sodelavki, gospe Cvetki Šenveter, da smo spoznali prostor in se dogovorili za popoldanski del našega popotovanja, razdelili naloge in zadolžitve.

Koruzni »tamerli«

Tamerli smo ustvarjali po receptih naših babic, dodali smo mleko, uporabili pa jabolka ali marmelado. Gospa Kolarič, ki nam je tudi ponudila svoj recept, namesto mleka uporabi vodo zaradi morebitnih vegetarijancev. Prav tako ne dodaja vanilin sladkorja in ne jajc. Pri obisku gostov bo tako ob čaju postregla še domač koruzni »tamerli« z marmelado.

Ocvrte koruzne miške

Za recept smo izvedeli od zunanjega sodelavca, kuharja, ki je na podoben način izdeloval koruzne cmoke kot prilogo. Nam je dišalo nekaj sladkega, pa smo jih napolnili z marmelado in ker niso nastale ravno kroglice, smo jih poimenovali miške, saj nas je oblika spominjala nanje.

Sladoledni šterci

Pri kuhanju koruznih žgancev, ki jih imamo sicer radi in so kar pogosto tudi na šolskem jedilniku, pa smo dobili idejo, da bi jih izboljšali s sladoledom. Sploh nismo vedeli, ali bosta ti dve jedi, topli žganci in mrzli sladoled, šli skupaj. Dodali smo še malo smetane in dobili okusno sladico.